Ko umreš, ne veš, da si mrtev in ti ni težko. Težko je drugim...
Ti bi prav gotovo nadlajevala v svojem humornem slogu. A zdaj ni čas za to. Preveč te pogrešamo.
Pogrešamo tvojo iskrivost, toplo povabilo na krofe, občudovanja vreden smisel za umetnost in vse lepo, čudovite pogrinjke in stalno zalogo finih receptov tvoje babice, ki si jih stresala iz glave do grama natančno. Občudovali smo tvojo radovednost, stalno pripravljenost na potovanja in neumornost do zadnjih dni, neoporečen spomin na lepe in manj lepe dogodke, spretno povezovanje potomcev izgubljenih sorodnikov s Porugalske in Nemčije z nami ter ohranjanje zgodovine ne le lastne rodbine, pač pa srednjeevropskega prostora in drugega pomembnega dela, ki si ga profesionalno ustvarjala.
Tiho si odšla in se pridružila svojemu Mirku. Počivaj v miru.
