“Verjamem, da so mačke duhovi, ki so za kratek čas obiskali zemljo. Prepričan sem, da lahko mačka hodi tudi po oblakih, ne da bi padla.” (Jules Verne)

Nekje v tebi je bila bol, a zamahnil si z tačko, češ, zmagal bom – močnejši sem, a vendar ni bilo tako. Si kot sonček življenja sijal, za vse svoje, svojo hvaležnost dajal, odslej boš kot zvezda svetleča, naj ti v nebesih dana bo sreča.