Tisoč besed ni dovolj, ki bi opisale kako zelo boš pogrešan v naših srcih.
Spominjamo se tvojega smeha, ko si bil zares srečen ob najbližjih, tvojega objema in toplih besed, ko si pomagal v stiski nerazumljenih ljudi, in čeprav velikokrat sam nisi bil razumljen, si vedno videl in čutil človeka….
Spominjamo se tvoje skrbi in neizmerne potrebe po tem, da si zraven v krogu tistih, ki si jih imel rad. Mogoče nisi vedno našel zavetja v ljudeh, ki so te obkrožali, ampak želja, da ostaneš takšen kot si, je bila dovolj zame in vse nas.
Praznina, ki si jo nosil vrsto let je bila le trnje do svobode po kateri si hrepenel. Tvoj motor, ljubezen tvojega življenja te je odpeljala predaleč stran od nas. Ne zamerimo ti tega, ker vemo, da takrat si osvobajal dušo in živel polnost življenja.
Ni več pomembno trpljenje, ni več pomembna žalost…pomembno je, da te bodo naša srca spremljala na tvoji poti odrešitve. Upam, da tam, kjer si zdaj, ostaneš srečen, umirjen, nasmejan... in še naprej ljubljen s strani vseh, ki si jih tukaj zapustil.
~ Naj bo tvoja čista duša tvoje zavetje ~
