Spomin

Sida 1 Av 7 > >>
  • Nada
    ... je prižgal/a svečko
  • Lidija Zupančič
    ... je položil/a cvet.
    Čeprav sama ne klekljam, sem vas občudovala kakšno energijo ste imela. Kakšno voljo ste imela, pozitivna oseba...daleč naokoli
  • Jože
    ... je položil/a cvet.
    Marica odšla od nas,ampak pustila si v naših srceh ,Velik ponos da smo te poznali ko si ustvarjala velika dela,bodi lepo gor v nebesih in spremljaj tvojo dobro zapuščino,kar smo se naučili od tebe.
  • Jure in Irena
    ... je položil/a cvet.... je prižgal/a svečko
  • Marija kramer
    ... je položil/a cvet.... je prižgal/a svečko
  • Pia Pavlovič
    ... je položil/a cvet.... je prižgal/a svečko
  • Marjetka in Helena Levar
    ... je položil/a cvet.... je prižgal/a svečko
  • Joži
    ... je položil/a cvet.
    Marici! Kako lep dan. Modrina neba se preliva z rjavo-rumeno-zelenkastimi odtenkih listov in trav, sonce pa toplo greje. To je čas, ko ustvarjalnost dobi krila in se misli spočijejo. Tak dan ste si Marica, soseda iz Nove vasi, izbrali za zadnje slovo. Že kot otrok sem vedela, da ste odločna, redoljubna, a hkrati vesela in prijazna gospa, ki ne teče za tokom, temveč ga vodi in potiska naprej. Včasih ste bila prava upornica, drugič mila in čustvena, vedno pripravljena dati del sebe. O vsem tem govorijo Vaša dejanja in Vaša dela, o vsem tem in še več, se bo govorilo tudi potem, ko se bodo solze ob Vašem slovesu že nekoliko posušile in bo ostal le še lep spomin. Moji spomini se prepletajo med Vašim zasebnim življenjem in strokovnim učiteljskim in poklicnim delom, klekljanjem. Ko so je Vaša družina iz Nove vasi preselila v novo hišo, je v naši okolici nekaj manjkalo in včasih sem bila žalostna, ker ste odšli. A neka posebna in trdna povezanost z Vami in Vašo družino je ostala in bo živela naprej. Kako sem bila vesela, ko ste me obiskali, ko smo se tudi mi odselili v novo hišo. Prinesli ste mi klekljan šopek z rožami iz ribic, ki jih imam tako rada in ki jih sama ne znam narediti. Čipka že dolga leta visi na steni, kjer sta se ji v zadnjih letih pridružila še klekljana vrtnica moje mame Brede in uokvirjen klekljan prtiček maminega strica ter nekdanjega Maričinega soseda Jožeta Stanonika, starejšega. S hčerko Branko sta me obiskali tudi ob rojstvu moje hčerke. Od tega je minilo že skoraj trideset let, a zdi se, kot bi bilo včeraj. In kot bi bilo včeraj, se spominjam še drugih občasnih srečanj z Vami. Niso bila pogosta, a prav zato toliko bolj dragocena. In takrat kar nisva mogli narazen. Veliko sva si imeli povedati. Hvaležna sem Vam za vse lepe besede. Kolikokrat ste pripovedovala, kako ste s svojega doma v Novi vasi opazovala, ko sem se še zelo mlada srečevala s fantom, sedanjim možem, lepo ste govorili tudi o najinih otrocih in naši družini. Letos sva se srečali dvakrat. Prvič januarja, ko sem v Žiri pripeljala skupino romarjev po Sveti deželi (vodil nas je msg. mag. Franci Petrič, s katerim sta se dobro poznala). Med drugim smo si ogledali razstavo čipk. S kakšnim žarom ste nam pripovedovala o klekljanju in klekljaricah, vse skupaj pa popestrila z nekaj prigodami iz svojega življenja. Drugič in zadnjič sva bili skupaj junija na podelitvi občinskih priznanj. Bolezen je že dobro trkala na vaša vrata in vaše telo je bilo že nekoliko utrujeno. A mi smo gledali Vaše oči. Te so svetile in žarele. In poslušali smo Vaš glas. Bil je nekoliko tišji, a še vedno poln optimizma in veselja. Želela sem Vas še enkrat obiskati, se pogovoriti z Vami. Na tihem sem premišljevala, da bi zapisala še kako Vašo misel, prigodo, izkušnjo. Ob pogovorih ste mi že marsikaj zaupali, gotovo pa bi se lahko pogovorili še o marsičem. Intervjuje in zapise so naredili drugi, verjamem pa, da vse še ni zbrano, da bo zgodovina o Vas povedala še veliko lepih besed. Predvsem pa bodo ostali spomini; drobni, na videz nepomembni, a prav ti pobožajo dušo in polepšajo dan. Tak je bil tudi, ko ste mi je nekoč prinesli stekleničko brinjevca. Ne spomnim se zakaj, ali kar tako, ali pa se Vam je zdelo, da morate vrniti uslugo. »Na Joži, tole je zate. Ti si tako fajn,« ste rekla in sledil je klepet, v katerem ste razkrivala lepe in manj lepe reči, ki so Vas kalile in Vam dajale vero in moč. Ali pa drugič: »Vzemi spominček,« tega smo naredile klekljarice, »vem, da imaš rada in da ceniš naše delo.« Marica, hvala za vse. Daril res ne bi bilo treba, toda bile so drobne pozornosti in tudi z njimi ste si utirali pot do ljudi. Tudi zato, predvsem pa zaradi vseh Vaših vrlin in dejanj Vas imamo radi. Odšli ste, toda to ne pomeni, da niste z nami. Živite v svojem plodnem delu, v čipkah, v svojih potomcih. Živite tudi v vseh nas, ki smo bili Vaši občasni spremljevalci, a smo z Vami povezani s posebno nitko v bogato prepredeni čipki življenja. Marica, počivajte v miru!
  • s. Ivica Gregorič
    ... je prižgal/a svečko
    Draga Marica, vedno sem vas občudovala. Občudovala sem vaš pogum, humor, odprtost,.... V bolezni pa vašo veliko udanost v Božjo voljo in hvaležnost za vsako pozornost! Naj vam bo Gospod bogat plačnik! Marica pogrešam vas. s. Ivica
  • Irena
    ... je prižgal/a svečko